The Keynote – 8. mednarodni kongres psihologov Slovenije

Dr. Metka Shawe-Taylor

KatjaPonikvar — Sun, 26 May 2019 10:08:03 +0000

Dr. Metka Shawe-Taylor, specialistka klinične psihologije
Surrey and Boarders Partnership Foundation NHS Trust
Združeno kraljestvo

Meta Shawe-Taylor je bila rojena v Sloveniji, kjer je diplomirala iz uporabne matematike na Univerzi v Ljubljani. Na Royal Holloway, University of London je diplomirala in doktorirala iz psihologije. Specializacijo iz klinične psihologije je opravila na University of Surrey. Že 28 let dela kot klinična psihologinja v angleškem državnem zdravstvu. Vzporedno s tem delom je tudi vrsto let predavala klinično psihologijo in kognitivno-vedenjsko terapijo na University of Surrey, King College London in University of Sussex. Zdaj je Direktor za terapije pri Surrey and Boarders Partnership NHS Trust, ki pokriva zdravstvene usluge ljudem vseh starosti z duševnimi motnjami, motnjami v učenju in odvisnostmi od alkohola in drog, ki živijo v angleški pokrajini Surrey ali njeni okolici.

PREDAVANJE

Obvladovanje agresije v psihiatričnih bolnišnicah

Epizode akutnih duševnih motenj so pogosto povezane s povečanim tveganjem fizične agresije do sebe, drugih pacientov in do bolnišničnega osebja. Ocenjevanje, preprečevanje in obvladovanje agresije in drugih nevarnih vedenj zato predstavlja zelo pomemben del oskrbe v psihiatričnih bolnišnicah.

Večina pacientov na akutnih psihiatričnih oddelkih v bolnišnicah Angleške Državne Zdravstvene Službe (English National Health Service = NHS) imajo traumatične izkušnje medsebojnega nasilja in zlorabe. Njihova nasilna in agresivna vedenja do sebe in do drugih se lahko formulira znotraj konteksta teh izkušenj. Oskrba na psihiatričnih oddelkih mora biti bazirana na takih formulacijah.

Predavanje bo predstavilo model bolnišnične psihiatrične oskrbe, ki je baziran na pozitivnem obvladovanju tveganj in upošteva pacientove travmatične izkušnje (Trauma –informed care). Ta model oskrbe se vse bolj uveljavlja v akutnih psihiatričnih oddelkih angleškega državnega zdravstva.

Doc. Dr. Aleš Bučar Ručman

KatjaPonikvar — Fri, 03 May 2019 10:08:05 +0000

Doc. Dr. Aleš Bučar Ručman

Fakulteta za varnostne vede

Univerza v Mariboru

ResearchGate

Aleš Bučar Ručmanje docent s področja sociologije na Fakulteti za varnostne vede, Univerza v Mariboru. Njegovo raziskovanje vključuje sociologijo odklonskosti, s poudarkom na raziskovanju povezave med migracijami in kriminaliteto, sekuritizacijo mednarodnih migracij, kriminalizacijo priseljencev in beguncev. Raziskoval je življenje Evropejcev na Japonskem in njihovo zaznavanje/povezavo s kriminaliteto; vodil je raziskavo o posebnih oblikah trgovine z ljudmi v Sloveniji; izvaja pa tudi raziskavo o družbeni izključenosti/vključenosti invalidov (raziskava o zlorabah parkirnih mest rezerviranih za invalide skozi pogled družbene solidarnosti). Je avtor/so-avtor številnih publikacij (monografij, raziskovalnih poročil in znanstvenih člankov). Njegova zadnja knjiga Migracije in kriminaliteta: Pogled čez meje stereotipov in predsodkov je bila izdana pri Založbi ZRC SAZU (2014).

PREDAVANJE

Posledice sekuritizacije in militarizacije upravljanja z migracijami v Evropi: Primer begunskih migracij skozi Slovenijo 2015/16

Sredi septembra 2015 so v Slovenijo prišli prvi begunci in drugi migranti, ki so potovali po t.i. Balkanski poti proti severnim delom Evrope. Do takrat razmere niso bile zaznane kot »naša težava«, vendar se je stanje drastično spremenilo po oktobru 2015, ko je prišlo večje število ljudi. To je bil trenutek, ko je avtor pričel s svojim terenskim raziskovanjem (opazovanjem z udeležbo, intervjuji/pogovori) v začasnih namestitvenih/registracijskih centrih in na mejnih prehodih v Sloveniji v jeseni/zimi 2015. Kasneje je to dopolnil še z analizo političnega, medijskega in civilnodružbenega diskurza. Avtor zaključuje, da se je odnos in percepcija razmer spremenila iz humanitarne in demokratične v razumevanje razmer kot grožnjo varnosti Sloveniji. To sovpada tudi z uporabo restriktivnih in avtoritarnih ukrepov. Nadzor sta prevzela policija in vojska. Najbolj očitna demonstracija sekuritizacije in militarizacije humanitarnih migracij je namestitev rezilne žice na celotni meji s Hrvaško. Ukrepi in javni diskurz so vodili v moralno paniko pri delu javnosti. V zaključnem delu predstavitve se avtor naveže na predstavitev razmer skozi pogled različnih vključenih skupin: nadzornikov (policistov in vojakov), prostovoljcev, medijev, splošne (kibernetske) javnosti in seveda beguncev.

Dr. Peter Janjušević

KatjaPonikvar — Mon, 18 Mar 2019 16:59:17 +0000

Dr. Peter Janjušević, univ.dipl.psih., specialist klinične psihologije
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Ljubljana, Slovenija

Peter Janjušević je doktor psihologije in je kot specialist klinične psihologije zaposlen na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Večji del njegovega dela predstavljajo diagnostične, svetovalne ter terapevtske obravnave otrok in mladostnikov z različnimi težavami in motnjami na psihosocialnem področju, med katerimi je veliko predvsem takšnih z vedenjskimi motnjami. Poleg kliničnega dela vodi tudi razvojno – raziskovalni inštitut na Svetovalnem centru Ljubljana, kjer z notranjimi in zunanjimi sodelavci izvaja raziskave na področju čustvenih in vedenjskim motenj, sistema skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem okolju in koordinira projekte na področju duševnega zdravja mladih. Je tudi učitelj in supervizor kognitivno-vedenjske terapije in mentor specializantom klinične psihologije ter podpredsednik Sekcije za otroško in mladostniško klinični psihologijo pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije. Za njegovo doktorsko disertacijo z naslovom »Ocenjevanje tveganja za nasilno vedenje mladostnikov z vedenjskimi motnjami« je s strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prejel priznanje za najboljšo doktorsko disertacijo na področju družboslovja v študijskem letu 2016/2017.

PREDAVANJE

Socialno-kognitivni dejavniki agresivnega vedenja mladostnikov

Zakaj se nekateri mladostniki ob provokacijah pogosteje odzivajo agresivno, drugi pa ne? V katerih vidikih kognitivnega procesiranja se ti razlikujejo? Zakaj se nekateri mladostniki, če le morejo, izognejo fizičnemu obračunavanju, medtem, ko se za nekatere zdi, da samo čakajo, kdaj bodo lahko pokazali svojo fizično moč?

Predavanje bo agresivno in nasilno vedenje mladostnikov osvetlilo iz socialnega in kognitivnega zornega kota. Kot ključni dejavniki pri agresivnem vedenju bodo predstavljene zaznave in misli oz. interpretacije ter pomanjkljivosti na v veščinah samoregulacije in samoobvladovanja čustvovanja in vedenja. Obravnavani bodo naslednje tematike: procesiranje socialnih informacij, pomanjkljivosti in distorzije agresivnih mladostnikov, ki se kažejo v procesih in vsebinah zaznavanja, interpretiranja, odzivanja, samoobvladovanja. Socialno-kognitivni pogledi oz. modeli jeze in agresivnosti imajo več desetletno tradicijo, vendar se neprestano nadgrajujejo z dognanji novejših akademskih in kliničnih raziskav. Poleg sinteze tujih raziskovalnih izsledkov z uveljavljenimi modeli bodo predstavljene nekatere ključne ugotovitve raziskave, ki jo je avtor izvedel z mladostniki v slovenskem prostoru. Predlagane bodo tudi implikacije, ki jih imajo omenjeni modeli za prakso na področju psihologije in sorodnih disciplin v različnih okoljih, kjer poteka delo z mladostniki, ki izkazujejo agresivno ali nasilno vedenje.

Doc. dr. David Modic

KatjaPonikvar — Sun, 24 Feb 2019 07:30:57 +0000

Doc. dr. David Modic
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za računalništvo in informatiko
Ljubljana, Slovenija

AHEA, CTAC, SNRM (King’s College Cambridge)

Dr. David Modic, ekonomski psiholog, je gostujoči učitelj in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Do leta 2017 je bil častni član Univerze v Exetru, pet let je raziskoval in vodil projekte v računalniškem laboratoriju univerze v Cambridgeu, je starejši član King’s College, Cambridge, gostujoči akademik na inštitutu za kriminologijo, Cambridge in nekdanji namestnik direktorja CamCERT (zadolžen za človeške vire). Ukvarja se s svetovanjem vladam o kibernetski kriminaliteti in varnosti (Brazilija, Estonija, Litva, Slovenija, Velika Britanija), vojski in podjetjem (WebSense, CallCredit, Octopus Group, itd.), prav tako pa, v sodelovanju s Kierenom Lovellom vodi hekatone in kibernetske vojne igre za javni in zasebni sektor.

PREDAVANJE

Psihologija prepričevanja in Medmrežje

Raziskave kažejo, da pripravljenost potencialne žrtve, da aktivno sodeluje v kiber-kriminalu pomembno vpliva na njeno dovzetnost. Vemo tudi, da na nivo aktivnega sodelovanja v lastni viktimizaciji vpliva več psiholoških mehanizmov. V tem predavanju bom najprej orisal nekatere psihološke mehanizme prepričevanja v kontekstu kiber-kriminalitete in se preko praktičnih primerov osredotočil na nedovoljene vdore v računalniške sisteme. Pokazal bom kako napadalci in branilci uporabljajo psihologijo pri svojih dejavnostih.

Izr. prof. dr. Katja Košir

KatjaPonikvar — Mon, 11 Feb 2019 11:00:10 +0000

Izr. prof. dr. Katja Košir
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Oddelek za psihologijo
Maribor, Slovenija

Katja Košir je doktorica psihologije, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Predava bodočim učiteljem, psihologom in (inkluzivnim) pedagogom, sodeluje pa tudi pri programu pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja za učitelje. Njeno raziskovalno delo sega pretežno na področje nekognitivnih dejavnikov učne uspešnosti, zlasti na področje socialnih odnosov v šoli – vrstniških odnosov ter odnosov med učitelji in učenci ter njihovega pomena za učno vedenje učencev in njihovega merjenja. Nekaj let je bila predstojnica Centra za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje na Pedagoški fakulteti. Kot izvajalka različnih izobraževanj za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja si prizadeva za prenos znanstvenih spoznanj v prakso in učinkovito povezovanje in sodelovanje med fakulteto in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Je pomožna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Leta 2017 je prejela priznanje Pedagoškega inštituta in društva SLODRE za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja.

PREDAVANJE

Psihosocialni dejavniki medvrstniškega nasilja: spodbujanje spoštljivih odnosov kot način preprečevanja nasilnega vedenja in viktimizacije

Na predavanju bodo predstavljeni sodobni modeli in raziskovalne ugotovitve, ki naslavljajo vprašanje, zakaj je v nekaterih razredih več, v drugih pa manj medvrstniškega nasilja ter katere značilnosti učencev povečujejo njihovo tveganje za vključenost v medvrstniško nasilje. Poleg ključnih ugotovitev sodobnih tujih raziskav bodo predstavljene tudi ugotovitve raziskave dejavnikov vrstniške viktimizacije in nasilnega vedenja pri slovenskih učencih višjih razredov osnovnih šol, ki jo je izvedla avtorica s sodelavci. Tako raziskave v tujini kot domača raziskava kažejo, da predstavljajo značilnosti vrstniških odnosov v razredu (razredna klima, dejavniki priljubljenosti v specifičnem razredu, norme v zvezi z medvrstniškim nasiljem, prevladujoči motivi za nasilno vedenje) enega ključnih dejavnikov medvrstniškega nasilja. Prav konstruktivno vlogo vrstnikov kot opazovalcev nagovarjajo tudi sodobni programi za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki so se v tujini izkazali kot učinkoviti (npr. finski KiVa): na predavanju bodo predstavljene ključne značilnosti tovrstnih programov ter predlogi, kako dobre prakse iz tujine učinkovito prenašati v slovensko šolsko okolje. Nagovorili bomo tudi spletno nasilje ter poskušali odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja medvrstniško nasilje v virtualnem okolju le podaljšek vrstniške dinamike iz razreda ali so v ozadju drugačni motivi in drugačna dinamika.